Dinamična joga
Hatha joga je tradicionalna joga, ki poudarja vztrajanje v jogijskih položajih, sproščanje in dihanje.Vsi trije dejavniki pomagajo zagotoviti psihično in fizično zdravje.
Vadba se začne z vajami za ogrevanje, katerim sledi pozdrav soncu, izvajanje dvanajstih osnovnih in ostalih jogijskih položajev z vmesnim sproščanjem, dihalne vaje, meditacija in končno sproščanje. Jogijski položaji se izvajajo po metodi Sivananda joge: na vsaki vadbi se ponovi dvanajst osnovnih položajev, ki so najbolj zdravilni, ostali položaji pa se spreminjajo glede na posamezno vadbo.
Dihalne tehnike umirijo um, čistijo energetske kanale in odpirajo energetske prehode. Jogijski položaji telesu omogočajo neovirano pretočnost življenjske energije. Tradicionalna joga poudarja pomen vztrajanja v jogijskih položajih in ne zgolj njihovega izvajanja. Dalj časa posameznik vztraja v posameznem položaju večji so njegovi zdravilni učinki tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju.
V besedi hatha sta združena pomena besed: ha – sonce in tha – luna. Sonce in luna ponazarjata dva tokova življenjske energije, ido in pingalo, ki potekata skozi človeško telo na levi in desni strani hrbtenjače. Ida ponazarja mentalno energijo oziroma energijo, ki deluje na psihičnem nivoju, pingala pa vitalno energijo oziroma energijo fizičnega nivoja.
Daljše prakticiranje hatha joge usposobi posameznika, da je zmožen oba tokova združiti v osrednji energetski tok (sushumna nadi), ki poteka skozi hrbtenjačo. Pri tem se doživi stanje višjih nivojev zavesti in ustvari ravnovesje med psihičnim in fizičnim nivojem.
Vsebuje manj dinamičnih elementov kot vrsta joge Vinyasa in temelji na tradicionalnem pristopu, kar pomeni tudi zadrževanje asan. Poleg asan izvajamo tudi več pranajam in tehnik sproščanja.
Klikni Za Ogled VideaVsi tisti, ki si želite intenzivnejše vadbe– Ashtanga (Vinyasa) Joga – ena najbolj intenzivnih oblik joge (t.i. detoxi ali yoga therapy).
Za Ashtango jogo, med vsemi najzahtevnejši jogijski slog, je značilen celovit pristop. Ashtanga joga v sanskrtu pomeni osem delna joga (astau pomeni osem), predstavlja sistematična navodila (Patanjali, Joga sutre), s katerimi postopno dosežemo notranji mir, razjasnimo duh, spoznamo in obvladamo sebe, si očistimo telo, duha in dušo (t.i.«detoxi yoga – yoga terapija«).Le te so: yame (5 načel samoobvladovanja), niyame (5 načel samoopoazovanja in discipline), asane (jogijski položaji), pranayama (kontrola in obvladovanje diha in prane), pratyahara (kontrola in obvalodovanje čutov, usmeritev vase), dharana (koncentracija), dhyana (meditacija) in samadhi (samouresničitev).
Za Ashtanga jogo je značilna tudi t.i. vinyasa – povezanost giba in diha. Vsaka asana (jogijski položaj) ima določeno število vinyas (gibov in dihov), s katerimi zavzamemo ali pa zapustimo asano. Med samo vadbo je naša pozornost omejena s tristhano – tremi točkami osredotočanja uma, ki so: asana (pravilen jogijski položaj), pranayama (osredotočenost na dih) ter drishti (točka usmerjenega pogleda). Sestavni elementi celostne vadbe so tudi uporaba energetskih zapor ali bandhe.
Ves čas vadbe prakticiramo t.i. ujjai dih, ki je posebna oblika pranayame in v prevodu dobesedno pomeni »zmagoviti dih ali tudi psihični dih«.Njegovi učinki so močna koncentracija in umska osredotočenost, močna notranja toplota, ki pospeši izločanje telesnih toksinov in odvečnih snovi preko pospešenega potenja. Telo se skozi vadbo intenzivno pregreje in raztegne.
Asane si pri Ashtanga vadbi sledijo v točno določenem zaporedju, vsaka asana ali sklop asan ima svojo notranjo naravo in namen ter nas pripravlja na asano, ki ji sledi. Vadba Ashtanga joge močno prečiščuje telo, stimulira in uravnava delovanje vitalnih organov, hormonskega sistema ter limfe; krepi in uravnoveša delovanje živčnega sistema, vitalne energije ali prane ter s tem vpliva na naše mentalno telo ter našo zavest (uravnoteža emocije in čustvovanje). Razvija moč in fleksibilnost tako fizičnega kot mentalnega telesa.
Pattabhi Jois (1915, Indija) prav tako učenec Krišnamačarje, poučuje v raziskovalnem inštitutu aštanga joge v Karnataki (prej Mysore, Indija), ki ga je tudi ustanovil. Prevzel je predvsem elemente vinyasa joge in jih izboljšal. Posebnost aštanga joge je natančno zaporedje položajev, ki jih je razvil Pattabhi Jois in ki so od takrat ostali nespremenjeni.
Ashtango se učimo postopoma in potrpežljivo, bolj od osvajanja posameznih asan ali serij je pomembna redna vadba in trud, ki ga vanjo vložimo. Sama vadba je fizično in mentalno naporna in marsikomu še posebno na začetku predstavlja izziv , vendar telo in um počasi tekom vadbe pridobivata na moči, kondiciji, zmogljivosti, premosti se marsikatera ovira, blokada,..in vse to prinaša lahkost in gibkost telesa in uma – močno, čvrsto vendar gibčno telo v katerem prebiva prav takšen um.
VODENA ASHTANGA
Vadba je namenjena praktikantom/kam, ki so seznanjeni s celim zaporedjem in so v dobri fizični kondiciji. Izvaja se celotna primarna serija v tekočem zaporedju. Praktikante/ke uči pravilnega zaporedja in tempa vadbe ter pravilnega števila vinyas ter odpravlja nepravilnosti, ki jih nehote razvijamo pri individualni ali mysore vadbi. Vadba je hitra in tekoča in sledi natančnemu številu vinyas! Ta vadba ne usebuje razlage ali demonstracije posameznih asan!
ASHTANGA MYSORE
Tradicionalni način učenja Ashtanga Vinyasa metode. Individualna praksa Ashtanga zaporedja v skupini, ob pomoči in osebni asistenzi učitelja. Vadba je namenjena tako izkušenim praktikantom/tkam Ashtanga joge, kot začetnikom/cam. Začetniki dobijo list z zaporedjem, ki ga postopoma osvajajo ob tem pa so deležni posebne pozornosti učitelja, s katerim se pogovorijo tudi o morebitnih poškodbah in omejitvah pri praksi….Mysore vadba predstavlja običajen korak naprej k pravi Ashtanga praksi in se že v začetku kombinira z vadbo za začetnike!
“Yoga helps me understand, appreciate and love my body!”
Temelj dobre priprave na položaje in tudi na porod je dobra in pravilna sprostitev. Zato se med jogo za nosečnice postopoma naučimo globoko sprostiti celo telo, saj le sproščene lahko vzpostavimo poglobljen stik s samo seboj. Med prvo porodno dobo je izredno pomembno, da se znamo med popadki sprostiti in umiriti. Tako ne izgubljamo odvečne energije in jo hranimo za sam porod.
Po začetni sprostitvi izvajamo razgibalne in raztezne vaje, ki izhajajo iz joge in fizioterapije ter so posebej prilagojene in priporočljive za nosečnice. Pri telesnih vajah za nosečnice je poudarek na počasnem in kontroliranem izvajanju gibov, zavestnem občutenju telesa, razgibavanju sklepov (predvsem kolkov) ter razbremenitvi hrbtenice.
Nosečnice praktično izvajajo različne dihalne vaje, med drugim tudi tehnike, ki so koristne med popadki. S posebnim kombiniranjem dihanja in gibanja se udeleženke tudi ob povečanem naporu naučijo enakomerno in globoko dihati. Človek spontano zadrži dih ob bolečini ali naporu, porodnica pa lahko z izkušnjami in s poznavanjem enakomernega dihanja ob naporu lažje in učinkoviteje uporablja dihalne tehnike med porodnimi popadki.
Preizkušamo tudi nekaj porodnih položajev, ki jih bodo udeleženke lahko zavzele in uporabile med samim porodom. Na jogi se bodo nosečnice na te položaje fizično pripravile in med popadki bodo imele možnost izbire menjavanja položajev, ki so jim že znani in jih dobro obvladajo.
Že po nekaj obiskih je viden precejšen napredek v telesni razgibanosti nosečnic, prav tako pa rezultati kažejo, da nosečnice, ki obiskujejo to prilagojeno obliko joge lažje sprejemajo in obvladujejo svoje spreminjajoče se telo.
Skupna vadba ima tudi močan povezovalni učinek, saj imajo udeleženke možnost aktivno sodelovati, spraševati in izražati svoja mnenja in posredovati lastne izkušnje.
Bodoče mamice si med druženjem izmenjujejo veliko koristnih informacij ter druga drugo vzpodbujajo in podpirajo. Strah pred rojevanjem, s katerim večina pride na vadbo, se sčasoma bistveno zmanjša in pogosto popolnoma izgine, nadomesti pa ga radostno pričakovanje poroda.
Veliko znanstvenih raziskav poroča o pozitivnih posledicah psihofizičnih vaj med nosečnostjo, od katerih so najbolj značilne: zmanjšanje materine in plodove obolevnosti v pozni nosečnosti, zmanjšanje pretiranega povečanja teže porodnic in izboljšanje splošnega kardiovaskularnega stanja porodnic.
Mnoge študije pa poročajo tudi o lažjem in hitrejšem porodu zaradi mehkejših mišic in lažjega odpiranja ter bolj aktivnem sodelovanju porodnic pri rojevanju.
Tako kot odrasli se tudi otroci na jogi učijo pravilno dihati, osvajajo tehnike sproščanja, izvajajo telesne vaje. Glavni namen otroške joge je ohranjati elastično telo, krepiti moč, popravljati slabo držo, izboljševati koordinacijo, se vedno bolj zavedati svojega telesa in gibov v prostoru, obenem pa povezati dihanje in se zavedati duševnih stanj ter najti svoj notranji mir.
Jogica je pravljični svet, skozi katerega preko prilagojene, igrive joge otroci spoznavajo sebe, živali, rastline, daljne in bližnje dežele, drug drugega, v katerem krepijo svoje sposobnosti, sprejemajo omejitve in se za nameček še naučijo umiriti.
Jogica je več kot le igriva joga, saj:
• Izboljšuje otrokovi moč in gibljivost
• prispeva k dobremu delovanju celega telesa: okostja, živčevja, cirkulacije, prebave, dihalnega sistema, hormonskega in mišičnega sistema, hrbtenici ohranja oz. vrača prožnost
• gradi koordinacijo in ravnotežje
• otroka uči zavedanja lastnega telesa in njegovih omejitev
• pomaga ozavestiti okolico
• spodbuja sodelovanje z drugimi
• uči sproščanja in zmanjšuje stres
• osredotoča se na dihanje
• uravnoveša telo in misli
• pripomore k stabilnosti in umirjenosti otrok
• razvija samodisciplino in samonadzor
• poveča samozavedanje in gradi pozitivno samopodobo brez tekmovalnosti
• poveča čustveno moč
• uči otroka sprejeti sebe in svoje pomanjkljivosti ter drugačnost drugega spodbuja sočutje in spoštovanje vseh živih bitij
• spodbuja ustvarjalnost
Za vašega otroka, da se bo skozi igro naučil umiriti, zadihati, ozavestiti, da ne bo pozabil nase, na svoj ustvarjalni svet in svoje meje.
V jogi ni tekmovanja, primerjanja in pritiskov – edini izziv, ki je pred otrokom, je on – sam sebi. In ko opazi, da vaje izvaja vedno bolje, se v njem pojavi želja po napredku, ki je pri vajah joge pozitivna motivacija, ki žene otroka, da izvaja njemu prilagojene asane in se ukvarja sam s seboj, kar od njega terja veliko pozornosti – prav to pozornost in osredotočenost pa nato lažje prenese tudi v vsakdanje življenje.
Glavni namen joge za najstnike je ohranjati elastično telo, krepiti moč, popravljati slabo držo, izboljševati koordinacijo, se vedno bolj zavedati svojega telesa in gibov v prostoru, obenem pa povezati dihanje in se zavedati duševnih stanj ter najti svoj notranji mir.
Tako kot odrasli se tudi otroci in najstniki na jogi učijo pravilno dihati, osvajajo tehnike sproščanja, izvajajo telesne vaje.
Joga
• Izboljšuje moč in gibljivost
• prispeva k dobremu delovanju celega telesa: okostja, živčevja, cirkulacije, prebave, dihalnega sistema, hormonskega in mišičnega sistema, hrbtenici ohranja oz. vrača prožnost
• gradi koordinacijo in ravnotežje
• otroka uči zavedanja lastnega telesa in njegovih omejitev
• pomaga ozavestiti okolico
• spodbuja sodelovanje z drugimi
• uči sproščanja in zmanjšuje stres
• osredotoča se na dihanje
• uravnoveša telo in misli
• pripomore k stabilnosti in umirjenosti otrok
• razvija samodisciplino in samonadzor
• poveča samozavedanje in gradi pozitivno samopodobo brez tekmovalnosti
• poveča čustveno moč
• uči sprejeti sebe in svoje pomanjkljivosti ter drugačnost drugega, spodbuja sočutje in spoštovanje vseh živih bitij
• spodbuja ustvarjalnost
V jogi ni tekmovanja, primerjanja in pritiskov – edini izziv, ki je pred najstnikom, je on – sam sebi. In ko opazi, da vaje izvaja vedno bolje, se v njem pojavi želja po napredku, ki je pri vajah joge pozitivna motivacija, ki žene najstnika, da izvaja njemu prilagojene asane in se ukvarja sam s seboj, kar od njega terja veliko pozornosti – prav to pozornost in osredotočenost pa nato lažje prenese tudi v vsakdanje življenje.
