Dholavira Gujarat...iskrene misli, pošteno srce, prijaznost, mešani občutki...drugi svet. Sem doma? : YogVidyaVelenje

Rann of Kachchh, Dholavira, Indija, januar 2019

Ta blog je sicer nadaljevanje prejšnjega. Tokrat bom malo pisala o občutkih, ki sem jih doživljala ob ljudeh, ki so tam doma, kako so me sprejeli, kakšni so bili vtisi in moje ugotovitve…

Dejansko sem v Dholaviri dobila možnost prvega pristnega stika z domačini. Ti ljudje so res drugačni, imajo drugačen “mind set” takšnega, ki je meni bližje. Takšnega, katerega smo mi v našem svetu materailizma in “poštrikanosti” po večini pozabili. Da so pomembne majhne stvari, majhne geste…za srečo ne potrebuješ dragega avta, fancy oblačil, …zadovoljstvo in sreča izhaja iz tebe. In če to iščeš in kupuješ v stvareh, potem živiš v negotovosti, pomanjkanju osebnega zadovoljstva in nesamozadostnostosti, kar pomeni, da želiš s temi dobrinami nadomestiti nekaj, kar ti dajansko manjka, pa ne materialno.

Zelo cenijo, če jim kaj podariš, pa ne denarja (se ga ne branijo, ampak ga ne vzamejo radi). Podarjeno je drugače..In ne zaradi tega, ker oni nebi imeli, ampak zaradi namena..ker oni smatrajo takšna dobrine kot nekaj kar podariš iz srca. Da njim podariš neko osebno stvar, ki je tebi ljuba in ti nekaj pomeni in se ji odpoveš, ker je nekomu všeč…To jim je res wooww 😊.

Nikoli nisem bila lačna in nikoli ni bil dolgčas. Te zaposlijo ali se zaposliš sam, ker želiš pomagat. Te prijazno želijo naučiti vsega “njihovega”, po njihovo (pa čeprav bi ti želel narediti drugače oni vedo kako in moraš narediti kot oni 😂😂😂). Vsaj na podeželju je tako. Te zelo radi oblečejo v njihovo nošo, sari,…in kar naenkrat imamo modno revijo in photoshooting hahhaa. Lušno😍😍😍.

V Dholaviri smo ostali 3 dni. Skozi praznovanje novega leta, ki je potekalo zelo umirjeno, sproščeno. Nato sva 2. januarja s prijateljem Sachendra Pal-om naredila premik z motorjem skozi del Indijske puščave, ki je bil zame iskreno “pain in the ass”. Vožnja je trajala približno 7ur. Do kraja Vadgam, kjer naju je s Sachem velikodušno sprejela Indijska družinica, nama ponudila prenočišče in hrano za to noč.

Naslednji dan naju je spet čakal motor in vožnja do Vadodare😬🙄. Tja sva prispela zvečer.

Vadodara je večje mesto v državi Gujarat in ljudje živijo približno tako kot pri nas v mestih. Nisem dobila nekih toplih občutkov, ali da bi mesto imelo dušo, niti nisva bila veliko v stiku z drugimi ljudmi in ni bilo veliko priložnosti začutiti vse senzacije.

Sem sva prišla oprat perilo in se spakirat za potovanje naprej. Vendar pa sva vseeno malo časa namenila ogledu mesta in njihove znamenite palače Lukshmi Vilas Palace, pa seveda kot vedno, jogijski praksi.